Traviata

22.7., Cankarjev dom
Opera in balet SNG Maribor, Hugo de Ana (režiser), Francesco Rosa (dirigent)
Giuseppe Verdi: Traviata, opera v treh dejanjih
www.ljubljanafestival.si

Traviata v režiji mariborske opere je še enkrat več osvetlila domet slovenske opere kot institucije. Če iz seznama črta celotno operno produkcijo dvajsetega stoletja, potem bi bila lahko vsaj nekoliko bolj subtilna pri izbiri starejših del. Razumljivo, v skladu s slovensko operno zavestjo, pa ji ne preostane nič drugega, kot da sledi izključno ekonomskim interesom, ki podajajo roko zgolj čutnemu zadovoljevanju znanega in preverjenega, odklanjajo pa vsakršno zvezo z notranjostjo umetniškega dela. Kot že rečeno, kriva ni le mariborska Opera, pač pa nizka operna zavest, ki delno sicer izhaja iz njenega delovanja, delno tudi iz krize ljubljanske, je pa tudi rezultat časov, v katerih neprofitna kultura nima kaj iskati. Slovenci na žalost Cankarjevega doma ne moremo napolniti z do te mere ozaveščenimi poslušalci, da bi kdaj slišali npr. Bergovo opero.

Predstava se je sicer odvila sprejemljivo, pač v okviru sposobnosti mariborske opere, brez ekscesov, ki bi zmotili tudi laično uho. Očitke, ki bi leteli na izvajalce, moram vsaj delno prihraniti, prav zaradi širšega problema slovenske opere.

Hrvaška sopranistka Lana Kos v vlogi Violette ni blestela v skladu z zaključnimi ovacijami. Predvsem v prvem dejanju so se mi pred očmi pojavljale negativne kritike premiere predstave, v drugih dveh pa je Kosova vseeno zapela bolje. Njen ljubimec Alfredo, ki ga je pel in igral Marius Manea je svoje delo vse skozi opravil vsaj zadovoljivo, ekskurzi v pretirano ponotranjenost in subtilnost bi bili za občinstvo tako ali tako odveč. Kar se tiče režije, ta ni prinesla nič pretresljivega. Poskusa vabljive aktualizacije ni bilo, režiser je zavestno ali podzavestno vedel, da mora ciljati na naivnost povprečnega okusa.

Dirigent Francesco Rosa je pustil nekako medel vtis. Orkester pač ni igral brez napak, mene osebno je zmotila predvsem neizrazita in linearna dinamična os, ki je le nekajkrat dosegla forte, mogoče delno tudi zaradi same Gallusove dvorane, ki pač ni operna dvorana. Če že ne delno upravičeno, pa vsaj pričakovano, je bil končni rezultat povprečen.

Aljaž Zupančič