) place ( - sklepni večer Festivala Slowind

14.10. Slovenska Filharmonija

program: I. Xenakis, J. Estrada, C. Debussy, G. Netti

www.slowind.eu

 

Festival Slowind je letos zaključil berlinski godalni kvartet Kairos s programom, ki se na Varèsa navezuje zgolj posredno. Slišali smo namreč dela skladateljev, ki, kot Varèse, raziskujejo nove možnosti na področju komorne glasbe in pa tudi samih glasbil (predvsem Netti) ter delo Clauda Debussya, ki je Varèsu predstavljal pomemben vzor in vpliv na njegov kompozicijski razvoj.

Kvartet je začel s skladbo ST/4-1,080262  Iannisa Xenakisa, stohastično skladbo, ki jo je Xenakis zasnoval s pomočjo računalniškega programa, ki je izračunal tone in njihove karakteristike na podlagi vnaprej določenega zaporedja. Zdi se, da bi morala biti skladba s tovrstno zasnovo precej kaotična in glasbeno nezanimiva, vendar v njej res lahko slišimo, kakor je menil Xenakis, zvočnost naravnih pojavov, kot so toča, dež ali škržatovo petje. Kvartet Kairos je uspešno razvozlal zapleteno zvočno teksturo in delo odigral s suverenostjo in zamahom uigranega sestava.

Tudi Canto mnémico, fuga v štirih dimenzijah Julia Estrada je temeljila na matematičnih dognanjih, natančneje na Boolovi Matematični analizi logike v povezavi z baročno obliko fuge. Vsak comes je namreč variiran (po koncertnem listu sodeč podvržen 192 rotacijam in spremembam), še vedno pa ohranja določeno sorodnost z duxom (prvotno obliko teme v fugi). Estrada od baročne fuge prevzame osnovno idejo - skladba se razvija iz ene teme, ki se v variacijah ponavlja v štirih kontrapunktično postavljenih glasovih - ne sledi pa sami oblikoslovni strukturi. Postavitev izvajalcev na različne konce dvorane je poslušalcu (ob primerno izbranem sedežu) dajala občutek, da je tudi sam del žive tvarine ponavljajočih se variacij, poleg tega pa je lahko tudi zelo jasno zaznal potek in vlogo posameznega glasu, kar je še bolj poudarilo značaj fuge.

Kvartet Kairos je dela 20. in 21. stoletja izvedel z veliko entuziazma in zanimanja za vsakič novo snov in idejo, ki se ji je zvočno odzval, tako da je zvok godalnega kvarteta z vsako skladbo pridobival nove razsežnosti. Tovrstno fleksibilnost pa sem nekoliko pogrešala pri skorajda "beethovnovski" izvedbi Debussyevega Godalnega kvarteta v g-molu op.10. Gost in ekspresiven zvok prvega in drugega stavka pa je v tretjem, umirjenem stavku zamenjal prosojnejši impresionistični godalni zven, ki je dal slutiti razsežnosti barvnega spektra, ki ga je zmožen Kvartet Kairos, vendar je pri Debussyu prevladala želja po čimbolj prezentni interpretaciji dela, ki se je sicer izkazala kot velika kvaliteta pri izvedbi del Xenakisa in Estrade.

Vsa zvočna subtilnost in zadržanost pa se je pokazala v zadnjem delu koncerta, skladbi  ) place ( Giorgija Nettija za preparirana godala. Netti v skladbi raziskuje kontinuiranost zvočnega prostora, godala s pomočjo lističev in plastičnih kartic izvajajo popolnoma nove zvoke. Lok nikoli ne potegne po struni na običajen način, ampak po njej prasketa, se odbija, igra na mostiček, na plastiko in ustvarja atmosfero prostornosti neprekinjene neskončnosti. K temu pripomore tudi polurna minutaža, ki se ne zdi niti za trenutek pretirana, temveč soustvarja občutek brezmejnega zvočnega prostora.

Festival Slowind se je s tem večerom zaključil in, kot smo na blogu že tolikokrat poudarili, pomembno prispeval h glasbeni ponudbi našega prostora. S poseganjem v repertoar 20. in 21. stoletja zapolnjuje praznino, ki jo čutimo na abonmajskih sporedih, z naročanjem novitet pri mlajši generaciji slovenskih skladateljev le-tem omogoča uveljavitev na koncertnih odrih, prevzema pa tudi izobraževalno funkcijo, ki je bila letos še posebej poudarjena s posvetitvijo festivala Edgardu Varèsu.

Anja Brezavšček